Polica Dubova

Slovensko / English

Iztok Osojnik: Kosovel und die sieben Zwerge

Iztok Osojnik
Kosovel und die sieben Zwerge
V nemščino prevedel in spremno besedo napisal Klaus Detlef Olof
Avtor kolaža na naslovnici: Iztok Osojnik
Obseg: 120 strani
Format: 185 x210 mm
Vezava: mehka
Založba: KUD Police Dubove & Kulturno društvo Člen 7 za Štajersko - Pavlova hiša
Leto izdaje: 2020
Zbirka Zlati čoln, 5 & Literarna zbirka Pavlove hiše, 16
ISBN 978-961-7020-59-5 (Kulturno-umetniško društvo Police Dubove)
ISBN 978-3-903699-00-7 (Artikel-VII-Kulturverein für Steiermark - Pavelhaus)
ISBN 978-961-7020-63-2 (epub)
Maloprodajna cena: 10 €
Cena s popustom: /
Cena e-knjige: 8,99

Nakup v spletni knjigarni

Nakup e-knjige

Napišite oceno na portalu Goodreads • Povšečkajte knjigo na Facebooku

Prevajalčeva spremna beseda:

Prevajanje je pustolovščina v glavi. S privezanim stopalom bingljajoč nad prepadom, jadrajoč z mopedom v koruzno polje, v branu pred povodnjijo zadnjih podob – zaman se prevajalec upira; zraven mora, dolžan se je prebiti skozi to, se spustiti v nekaj, kar njemu samemu ne bi nikoli prišlo na misel. V roki drži fraktale in drobce, ki se ne prilegajo sintaksi, kakršne je vajen, ne pustijo se zložiti v kak dovršen, logičen stavek; zbegajo ga, hkrati pa s silo potegnejo za seboj v svoj ritem, v svoj siloviti naskok; ne pustijo mu do sape, potiskajo ga v vsakokrat nove pokrajine, zasipajo z bombami imen in pojmov, dostopnih prej slutnji kot vednosti; pahnejo ga v obup, nato pa kljub vsemu nepričakovano osrečijo: Rešil se je na skalno polico, zabil je karabin, tanki led je vzdržal. Prevajalec se nagiba k temu, da bi vnesel v svet harmonijo, se mu podobrikal; naj tedaj nikar ne krivijo njega, če hoče avtor z glavo prebiti steno. Zatorej koplje povsod, kjer bi bilo le mogoče kaj odkriti, preveriti; pomaga si z digitalnimi enciklopedijami, brska z Googlom na slepo, posreči se mu, presenečen je, negotov, prepričan, da ne bo šlo brez opomb, brez aparata; misli na bralca, naj mu pomaga, da se bo znašel, naj ga pusti na dežju? Jasno, avtor vendar ravna enako s teboj; dobro, pokličeš ga lahko na mobilni telefon, sam ti bo povedal, kaj je imel kje v mislih, če bi te nemara bralec vprašal, zakaj praviš tukaj tako in tam tako. Ne, za tvojo osebno pustolovščino gre, spustil si se vanjo, ubral nezaščiteno pot in jo odnesel z nekaj praskami. Zdaj se že lahko zlekneš v naslanjač: tu so vsa ta vlomljena vrata v neznano, tu je polno življenje, poetični življenjepis, ki izdaja intimne stvari, rane, resignacijo; tu je politični človek, ki se brezpogojno bojuje, tu je svobodni, samostojno opredeljeni človek, in vanj si se, prevajalec, potopil globlje, kot bi si mogel zamisliti, ko si vzel prvikrat v roke drobno knjižico. Vplivala je nate, spremenila te je, ko si jo prevedel zase. Dobro opravljeno, hvala.

Klaus Detlef Olof
(Iz nemščine prevedla Martina Soldo)

Iztok Osojnik, rojen 1951 v Ljubljani, je pesnik, pisatelj, esejist, komparativist, filozof, antropolog, alpinist, slikar, svetovni popotnik in književni prevajalec. Diplomiral je iz primerjalne književnosti, podiplomsko študiral v Osaki na Japonskem in doktoriral iz zgodovinske antropologije na FHŠ Univerze na Primorskem. Je začetnik vrste umetniških gibanj (podrealizem, Garbage Art (Kjoto), Papa Kinjal Band, Hidrogizme itn.) ter številnih umetniških ustanov ali festivalov (Galerija Equrna, Trnovski terceti, Pogovori v Vili Herberstein, Vilenica, Revija v reviji, Simpozij Miklavža Ocepka, Zlati čoln itn.). Je tudi ustanovni član odmevne umetniške glasbeno-literarne skupine IGNOR.

Doslej je izdal več kot 30 avtorskih knjig poezije, nazadnje zbirke Kosovel in sedem palčkov (2015), Hamlet (2016), Mah in srebro (2017), L za Brooklyn (2018) in Udovic (2019), romane Srčeva desetka (1992), Melinda Podgorny (1998), Zgodba o Dušanu Pirjevcu in meni (1999), Temna snov (2005), Svinje letijo v nebo (2012), in Newyorška trilogija (2019), zbirke esejev in študij Nasmeh Mone Lize (2005), Homo politicus (2006) in Symposia (2015) ter znanstveno monografijo Somrak suverenosti (2013). Poleg tega redno objavlja razprave s področja komparativistike, filozofije in politične teorije v slovenskih in mednarodnih znanstvenih revijah in zbornikih. Njegova besedila so prevedena v več kot 25 jezikov.

Za svoje delo je prejel vrsto uglednih domačih in mednarodnih nagrad: Župančičevo nagrado (1992), Jenkovo nagrado (1997), Veronikino nagrado (1998), italijansko nagrado Furlanije-Julijske Krajine za poezijo (2002), hrvaško Lucićevo nagrado (2004), mednarodno literarno nagrado KONS (2011) in nagrado velenjica – čaša nesmrtnosti (2018).

Klaus Detlef Olof, rojen 1939 v Oebisfeldeju, je otroštvo in mladost preživel v Lübecku in Hildesheimu, nato študiral slavistiko v Hamburgu in Sarajevu. Do leta 2005 je poučeval na univerzah v Celovcu, Gradcu in na Dunaju. Živi in ustvarja v Zagrebu in v Puli. Prevedel je vrsto del južnoslovanskih književnosti: iz slovenščine romane Draga Jančarja, Lojzeta Kovačiča in Gorana Vojnovića ter poezijo Cvetke Lipuš in Franceta Prešerna kot tudi stvarno literaturo (Jože Pirjevec), iz hrvaščine pesmi Slavka Mihalića in Mileta Stojića kot tudi romane in eseje Zorana Ferića in Miroslava Krleže, iz bosanščine dela Dževada Karahasana, iz srbščine pa eseje Bogdana Bogdanovića. Leta 1991 je prejel avstrijsko državno nagrado za književne prevajalce.

Prelistaj knjigo:

Sofinancira program Evropske unije Ustvarjalna Evropa.
Prevod dela je podprla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

www.policadubova.org © 2011