Polica Dubova

Slovensko / English

J. G. Ballard: Suša

J. G. Ballard
Suša

Prevedel Iztok Osojnik
Obseg: 240 strani
Format: 129x198 mm
Vezava: mehka
Založba: KUD Police Dubove & Zveza Modro-bela ptica
Leto izdaje: 2014
Zbirka Solaris, 2
ISBN 978-961-93382-7-8 / ISBN 978-961-7020-11-3 (epub)
Maloprodajna cena: 24,90 €
Cena s popustom: 14,90 €
Cena e-knjige: 4,99 €

Nakup v naši spletni knjigarni

Nakup e-knjige

Napišite svojo oceno na portalu Goodreads
Povšečkajte knjigo na Facebooku

Recenzije:

 

Roman Suša je odličen primer t. i. ballardovskega sloga. Izraz je prišel celo v literarne leksikone in se širše uporablja za (znanstvenofantastično) literaturo o človeškem opustošenju, učinkih brezobzirnega izkoriščanja in posledicah neupoštevanja naravnega okolja. Gre za »zamišljene« svetove, ki jih prizadene naravna ujma. Kot pove že naslov romana, se pred bralcem pojavi svet, v katerem zaradi prekinitve naravnega kroženja vode zavlada vseobsežna suša. Življenje se scela spremeni. V romanu sledimo usodi doktorja Ransoma in ljudi iz njegove neposredne okolice v mestecu ob reki in jezeru, ki usahneta, zato so skupaj z več sto tisočimi drugimi žrtvami na celini zaradi suše prisiljeni odpotovati k morju. Le ekscentrični arhitekt Lomax z manjšo skupino ostane v mestu, saj pozna skrivne cisterne, ki mu omogočijo preživeti, predvsem pa ga žene uničevalna maščevalnost. Pokaže se, da so razlogi za ravnanje tako enih kot drugih globlji. In prav s prikazovanjem odzivov na skrajne razmere Ballard razgrne pred bralca paleto celovitih človeških značajev, ki jih ne vodijo več utečena družbena pravila, pač pa njihova resnična narava. Ustaljene, trdne identitete se podirajo, ljudje počasi izgubljajo še zadnje človeške obzire, suša jih počasi preobrazi v komaj spoznavne odseve nekdanjih jazov. Po drugi strani pa Ransom in nekaj tovarišev kljub razmeram ohranijo svoje trdno, nepokvarjeno jedro, kar jim ne pomaga samo preživeti, ampak kljub skrajnim razmeram ohraniti upanje in ukrepati. Odločijo se, da se bodo vrnili. V domačem, skoraj popolnoma požganem mestu sredi opustošene puščavske pokrajine pa jih pričaka presenečenje …
Ballard je mojster jedrnatih opisov, ki z jasnimi stavki zadenejo v golo resnico stvari. Lahko bi rekli, da je puščava, ki jo ustvarijo sušne razmere, pravzaprav metafora za neposredno, nemaskirano medčloveško igro. Ballard v bleščečem minimalizmu in z drobnimi potezami oriše distopično stvarnost in z globoko občutenim optimizmom pred bralca postavi vsakdanji človeški svet v vsej njegovi krutosti, raznolikosti in sočutju.

Britanski pisatelj J. G. Ballard se je rodil 1930 v Šanghaju na Kitajskem. Njegov oče je bil uspešen poslovnež, toda po napadu na Pearl Harbor so družino zaprli v taborišče za tujce, od koder se jim je šele leta 1946 uspelo vrniti v Anglijo. Po dveh letih študija medicine v Cambridgeu je najprej delal kot pisec reklamnih tekstov in nosač, potem pa se je priključil Kraljevskim letalskim silam in se preselil v Kanado. Po objavi prve kratke zgodbe v časopisu New Worlds se je polno zaposlil najprej pri tehničnem žurnalu in pozneje kot urednik pri znanstveni reviji. Leta 1962 je objavil svoj prvi roman Potopljeni svet (The Drowned World), ki mu je sledila serija znanstvenofantastičnih romanov Goreči svet (The Burning World, 1964), Suša (The Drought, 1965) in Kristalni svet (The Crystal World, 1966), s katerimi je vpeljal novi val tovrstne literature in literarni stil, ki je po njem celo dobil naziv ballardovski (angl. ballardian) in označuje zanj značilno »distopično modernost« (od človeka opustošene pokrajine, psihološke posledice negativnega tehnološkega, družbenega in okoljskega razvoja). Izkušnje iz kitajskega taborišča je povzel v svojem morda najodmevnejšem romanu Imperij sonca (Empire of the Sun, 1984), po katerem je Steven Spielberg režiral film z istoimenskim naslovom, zanj pa je tudi dobil vrsto nagrad in nominacij (The Black Memorial Prize, The Booker Prize). Leta 1991 je napisal nadaljevanje tega romana Prijaznost žensk (The Kindness of Women). Omeniti je treba vsaj še dva romana: postmodernistični Razstava krutosti (The Atrocity Exhibition, 1970), ki so ga primerjali z romani W. S. Boroughsa, in pa »skrajno kontroverzni« Trk (Crash, 1973), po katerem je posnel film David Cronenberg in v katerem se ukvarja s fetišizmom avtomobilskega zaletavanja, s t. i. simforofilijo, s seksualno naslado, ki jo protagonist doživi v natančno izpeljani avtomobilski nesreči. Ballard je preminul leta 2009 v Londonu.

Prelistajte knjigo:

Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije.
Vsebina publikacije (komunikacije) je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.

www.policadubova.org © 2011