Polica Dubova

Slovensko / English

O nas

Kulturno-umetniško društvo Pólice Dubove

Kdo smo in kaj delamo?

Kulturno-umetniško društvo Pólice Dubove organizira kulturne prireditve (literarne večere, avtorska branja, kantavtorske koncerte, prevajalske, ustvarjalne in druge delavnice, festivale, literarna gostovanja slovenskih ustvarjalcev v tujini itd.) v Sloveniji in mednarodnem prostoru ter izdaja knjige s področja leposlovja in humanistike. Programe društva oblikuje in izvaja ekipa izkušenih organizatorjev, avtorjev, književnih prevajalcev, knjižnih urednikov, lektorjev in znanstvenikov z različnih področij humanističnih ved.

Visoki standardi: ustvarjalni pristop in etična načela

Zavedamo se pomena znanja, ki ga ves čas bogatimo in razvijamo, ter ustvarjalnega pristopa, zaradi katerega nam nikoli ne zmanjka novih idej in izvirnih rešitev. Delujemo prijazno do obiskovalcev prireditev in bralcev (visoka kakovost knjig in prireditev), avtorjev in prevajalcev (pravično plačilo), narave in družbe (ekološka zavest in visoka etična načela).

Cilj: dostop do znanja in povezovanje

Obiskovalcem prireditev in bralcem nudimo informacije o kulturi, zlasti literaturi, literarnem ustvarjanju in ustvarjalcih, iz prve roke, tj. od ljudi, ki dejavno sooblikujejo slovensko in svetovno literarno in umetniško prizorišče, obravnavamo pa tudi strokovna vprašanja (s področja ustvarjanja, prevajanja, ustvarjanja knjig ipd.). Izdajamo izvirno in prevodno leposlovje ter humanistična dela, ki odpirajo pomembne teme in spodbujajo h kritični refleksiji družbene realnosti. Vse naše prireditve so odprte za javnost, knjige pa so dostopne v spletni Knjigarni Pólice Dubove in spletni Knjigarni Zveze Modro-bela ptica (v slovenski, angleški, poljski in češki jezikovni različici) ter knjigarnah in knjižnicah po vsej Sloveniji.

S projekti, ki jih izvajamo, povezujemo ustvarjalce, umetnike, znanstvenike, teoretike in zgodovinarje različnih umetnosti, prevajalce leposlovja in humanistike, novinarje, univerzitetne profesorje, študente, lektorje slovenščine kot drugega/tujega jezika, študente slovenščine kot tujega jezika, prevajalce slovenske književnosti v tuje jezike in tujih književnosti v slovenščino. Sodelujemo tako s posamezniki kot tudi z društvi in drugimi organizacijami iz Slovenije in od drugod (gl. seznam partnerjev).

Kdo je Pólica Dubova?

Društvo smo poimenovali po vsestranski srednjeevropski ustvarjalki, pesnici, pisateljici, esejistki in dramatičarki, raziskovalki, znanstvenici, prevajalki, urednici, založnici, učiteljici itn., katere delo je bilo dolga leta zamolčevano ter odrivano na rob in ga šele danes postopoma in na novo odkrivamo. Pólica Dubova ni navadno ime - je simbol, ki se nanaša na vse ljudi, še posebej na ženske, katerih delo in življenje je bilo potisnjeno v kolektivno pozabo. Ni naključje, da smo izbrali žensko ime: v preteklosti je bilo (in dostikrat še vedno je) prav delovanje žensk praviloma in načrtno potiskano na rob, prikrojevano ali celo brisano iz kolektivne memorije.1

Z imenom, ki ima simbolni pomen, se navezujemo na podobna deklarativna dejanja simbolnega značaja, npr. na gesto čeških nadrealistov, ki so v 60. letih 20. stoletja svoj protest zoper naraščajoči antisemitizem v vzhodnem bloku izrazili tako, da so se pod svoje prispevke, zbrane v literarnem zborniku, podpisali z židovsko zvenečimi imeni.2 

Če smo ustanoviteljice društva leta 2007 svojo simbolno gesto naredile bolj intuitivno kot zavestno, pa jo danes lahko že dokaj jasno deklariramo. Ime Pólica Dubova naj nas vsakič, ko se pojavi, spomni na vse ženske in druge ljudi, ki so ustvarjale/ustvarjali, pa je bil spomin nanje izbrisan. Kljub izbrisu so namreč za njimi v prostoru ostale sledi, prstni odtisi (od tod naš logotip). Ti odtisi nas vodijo do krajev memorije, kjer lahko zamolčane in pozabljene zgodbe izkopljemo.3

Pólica Dubova ne reprezentira zgolj zamolčanih glasov iz preteklosti, ampak z njo poskušamo dati glas tudi vsem, ki so tišani in na rob odrivani v današnjih časih. Pólica Dubova je tako predvsem simbol za vse ustvarjalne, vztrajne in (prav zato) močne ženske z izjemnim simbolnim kapitalom, ki so neustrašno ubirale svojo pot nekoč in jo še vedno ubirajo danes, čeprav so bile oz. so zato potiskane na samo obrobje družbenega polja ali celo onkraj njega.4

Pólica Dubova živi in ustvarja. In zanjo ve čedalje več ljudi.

Kako lahko podprete uresničevanje poslanstva KUD Police Dubove?

KUD Police Dubove ima status društva v javnem interesu. Podprete ga lahko tako, da izkoristite svojo pravico in mu namenite donacijo iz dela dohodnine. To lahko storite vsako leto do 31. 12., in sicer na dva načina: bodisi (a) izpolnite obrazec (dopolnjen z našimi podatki: .doc ali .pdf) in ga pošljete na FURS, p. p. 631, 1001 Ljubljana, bodisi (b) oddate elektronski obrazec prek portala eDavki. (Naši podatki: Kulturno-umetniško društvo Police Dubove, davčna št. 85148202.) Več informacij na portalu eUprava.

Opombe:

1 Prim. sežiganje »čarovnic«, ki so bile v resnici izobražene ženske (babice in zdravilke, pa tudi pisateljice, kot npr. Anne Hutchinson), diskriminacija žensk v literarnem kanonu in sploh literarnem polju ipd.
2 Češki filozof, pesnik in pisatelj Zbyněk Fišer je psevdonim Egon Bondy obdržal tudi pozneje - vse do svoje smrti ga je dosledno uporabljal za vsa svoja literarna dela.
3 To so za ženske dokazale raziskovalke, kot so Adrienne Rich, pri nas pa npr. Mirjam Milharčič Hladnik in sodelavke založbe Krtina, ki so objavile Zbrana dela Angele Vode, ali Katja Mihurko Poniž, Taja Kramberger in druge znanstvenice, ki so iz pozabe iztrgale založbo Belo-modra knjižnica, ki so jo med leti 1927 in 1941 vodile ženske ...
4 O odrinjenosti založbe Belo-modra knjižnica in revije in založbe Modra ptica na rob in izven slovenskega literarnega polja gl. doktorsko disertacijo Taje Kramberger Memorija in spomin, zgodovinska antropologija kanonizirane recepcije (študija primera revije Modra ptica. Bartol z Vidmarjem), doktorska disertacija (Koper, 2009), krajši, a zelo informativen pregled pa lahko najdete tudi v knjigi Taja Kramberger, Drago Braco Rotar, Nevidne evidence: misliti idola tribus (Ljubljana: Sophia, 2011) - 3. poglavje: Kdo je za koga reprezentativen in zakaj? Kratka analiza literarnega polja v Dravski banovini s  posebnim ozirom na založniške aktivnosti Belo-modre knjižnice in založbo ter revijo Modra ptica, str. 99-175.

my read shelf:
Pólica Dubova's book recommendations, liked quotes, book clubs, book trivia, book lists (read shelf)

Kulturno-umetniško društvo Pólice Dubove

www.policadubova.org © 2011