Polica Dubova

Slovensko / English

Akce

Mednarodna literarna nagrada KONS Iztoku Osojniku

2. aprila 2011
Pavlova hiša/Pavelhaus v Potrni/Laafeldu v Avstriji

V Pavlovi hiši/Pavelshaus v Potrni/Laafeldu v Avstriji je bila v soboto, 2. aprila 2011, podeljena 1. mednarodna literarna nagrada KONS. Nagrajenec za leto 2011 je pesnik, pisatelj, esejist, slikar, alpinist, prevajalec in pravzaprav vsestransko aktiven človek-popotnik, Iztok Osojnik.

Iztok Osojnik: »Mislim, da ima poezija v današnjem svetu osrednjo vlogo in pomen za človeštvo. Tu ni mesto, da bi temeljito pojasnil svoja spoznanja, toda brez poezije, če povem na kratko, nas ne bi bilo. Vsaj ne kot civilizirana družba, ki je kljub močnim barbarskim razsežnostim neoliberalnega globalizma vseeno dosegla določen standard. Ta standard se kaže v poeziji kot živa politična in etična uresničitev družbenega in individualnega bitja, ki ga ne izniči nobena zloraba in nobeno nasilje ali zločin.«

Taja Kramberger: »Nagrado smo ustanovile tri mednarodno aktivne literarne ustvarjalke, da v nasprotju z majhnimi podlimi strategijami zatajevanja, izrivanja, prilaščevanja, poniževanja in napihovanja, ki se v zadnjih letih v slovenskem literarnem okviru drastično stopnjujejo, odpremo literarno polje za tisto, kar literatura dejansko je: močna, do ljudi odprta in skrajno subtilna sila, ki s spoznavno močjo postopoma transformira realnost v smislu tega, da je ta znosnejša za vse ljudi. Tri literarne ustvarjalke smo to naredile tudi zato, ker je v svetu, kjer primarno živimo in delujemo, se pravi v slovenskem okolju, le malo ustvarjalcev, ki niso ujeti v provincialni imaginarij ali lagodno posrkani v karierna omrežja. V takem okolju se močna literatura (v nasprotju s spontanističnim pisanjem) ne more prebiti nikamor, tako tudi ne do ljudi, ki jim je namenjena. Namen je torej nekoliko podoben Prix Fémina, ki je bila ustanovljena leta 1904, pa tudi drugim svetovnim nagradam, ki izhajajo iz jasnih zahtev. Mednarodna literarna nagrada KONS torej uvaja zgolj tisto, kar je v bolj kompleksnih in manj klientelnih literarnih okoljih povsem običajno: visok vstopni prag v literarno polje ter nedvoumna literarna, intelektualna in etična merila. Z nagrado smo hotele sprožiti postopno prenovo degradiranega literarnega prostora, kar seveda ni kratkoročen proces, a tudi naši izdelki niso taki.«

Iztok Osojnik: Svinje letijo v nebo: Utopični roman

www.policadubova.org © 2011